Monografija o izgradnji dolenjske železniške proge

Zgodovina gradnje dolenjske železniške proge

Vzrok za gradnjo dolenjske železnice je bilo odkritje bogatih nahajališč rjavega premoga v dolini potoka Hinje pri Krmelju. Gradnjo je leta 1907 začelo podjetje Polz & Konch, prvi vlak s premogom pa je v Trebnje pripeljal junija 1908.
Javni promet po 31,2 kilometra dolgi enotirni progi se je uradno začel 15. novembra 1908.

Nadaljevanje železniške povezave do Sevnice

Po skoraj treh desetletjih razprav so se začela dela tudi na progi Sevnica–Tržišče, ki je dolenjski prostor povezala s Štajersko. Gradnja se je uradno začela aprila 1935, izvajala pa jo je slovenska družba Jugobeton.
Proga je bila dokončana leta 1938, za javni promet pa odprta 1. decembra 1938.

Na 13 kilometrov dolgem odseku od Tržišča do Sevnice so zgradili pet predorov in številne mostove, med katerimi izstopa 157,8 metrov dolg most čez reko Savo – eden najzahtevnejših gradbenih podvigov tistega časa.
Pri gradnji so vgradili več kot 95.000 m³ kamenja, 21.000 m³ betona in 25 ton železa, kar dokazuje izjemno zahtevnost projekta.

Pomen monografije za ohranjanje tehnične dediščine

Monografija “Železniška proga Sevnica–Trebnje” s številnimi zgodovinskimi fotografijami in arhivskimi dokumenti prikazuje življenje, delo in napredek tistega časa.
Kot je poudaril Karel Rustja, dolgoletni inženir in poznavalec slovenskih železnic, je avtor s to monografijo “iztrgal mnogo podatkov pozabi” in s tem ohranil pomemben del naše kulturne in tehnične dediščine.

Predstavitev monografije je potekala decembra, sledilo pa je tudi podpisovanje knjige z avtorjem Oskarjem Zoranom Zeličem.

Zaključek

Monografija o izgradnji dolenjske železniške proge je dragocen prispevek k razumevanju razvoja železnic na Slovenskem.
Poudarja pomen inženirskega znanja, vztrajnosti in povezanosti ljudi, ki so v zahtevnih razmerah gradili progo, ki še danes povezuje Dolenjsko in Štajersko.